Kofeinska kava dobro vpliva na zdravje. Seveda to velja v primeru, da jo popiješ ob pravem času.
Kofein je psihotropna snov (to je učinkovina, ki neposredno in kemično vpliva na duševno stanje človeka), ki se v nekaterih živilih nahaja naravno, včasih pa so živila s kofeinom tudi obogatena. Še posebej visoke vsebnosti so prisotne v tako imenovanih energijskih pijačah in različnih prehranskih dopolnilih.
Naravno se v zelo različnih količinah nahaja v semenih, listju in sadežih v več kot 60 različnih rastlinah. Med najbolj znane vire spada kavovec, čajevec, kakavovec, guarana in kola.
Kofein je glavno poživilo, ki ga najdš v kavi in deluje na kemični ravni ter ti daje energijo. To počne na način, da nadomešča biokemični adenozin oziroma tako imenovani hormon zaspanosti.
Preko dneva možgani naravno pričnejo proizvajati adenozin. Ko se tega proti večeru nabere veliko, postaneš zaspana in zaspiš. Zjutraj, ko se zbudiš, je adenozina znova manj, saj ga možgani ponoči med spanjem "očistijo", nato pa se prične znova nalagati.
Strokovnjaki pravijo, da to pomaga, da se zvečer lažje sprostiš in zaspiš. Kofein pa vpliva na receptorje, na katere vpliva tudi adenozin v možganih in jih na nek način zasede. Zaradi tega postaneš bolj budna in pozorna.
Kofein tako pravzaprav izpodrine adenozin, ki deluje na te receptorje, zaradi česar prične adenozin ustvarjati nove receptorje za spanje in sčasoma za enak učinek potrebuješ več kofeina. A prav na ta način kofein pomaga, da ostaneš budna.
Kofein ima veliko koristi za zdravje. Med drugim pospešuje metabolizem oziroma presnovo. Le ta se nanaša na sistem, ki ga telo uporablja za razgrajevanje snovi v organizmu, ki jih nato pretvori v energijo.
Presnova vključuje dihanje, prebavo, gradnjo mišične mase, cirkulacijo krvi oziroma kar koli, kar je del sistema telesa, ki zaužito hrano spreminja v energijo, ki jo potrebuješ za aktivno življenje oziroma za življenje nasploh. Poleg tega kofein povečuje telesne zmogljivosti in mišično moč.
Da boš profitirala od dnevnega vnosa kofeina, pij kavo med 10.00 in 12.00 ali med 14.00 in 17.00.
Po podatkih Mednarodne organizacije za kavo (angleško International Coffee Organization, kratica ICO), se po svetu dnevno nalije približno 1,4 milijarde skodelic kave. To bi lahko pojasnilo, zakaj se vsako jutro tako močno zanašaš na najljubšo kavo ali zakaj se na poti v službo ustaviš na bencinski črpalki, kjer vzameš kavo za s seboj, čeprav že skoraj zamujaš na delo.
Možgani pod vplivom kave s kofeinom delujejo drugače kot bi sicer. Nekatere snovi posnemajo naravne nevrotransmiterje oziroma živčne prenašalce. Slednji so endogene kemikalije, ki prenašajo signale po nevronih (živčne celice ali ganglijske celice, ki so glavni gradniki živčevja) preko sinapse.
Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami namreč poteka prek stikov imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek. Kot omenjeno, lahko določene snovi s posnemanjem naravnih živčnih prenašalcev, zavzamejo svoje mesto v receptorjih.
Morfij se na primer lahko veže na receptorje v možganih, namenjene endorfinom (le ti so naravno protibolečinsko sredstvo znotraj telesa oziroma naravna vrsta "morfija", ki ga proizvajajo možgani).
Kofein nadomešča adenozin, sproži adrenalin ter vpliva na dopamine. Podobno kot se morfij veže na endorfinske receptorje, se kofein v kavi veže na adenozinske receptorje v možganih, kar preprečuje utrujenost.
Kofein tudi sproži izločanje hormona in živčnega prenašalca z imenom adrenalin, ki spada med tako imenovane stresne hormone, saj se naravno sprosti takrat, ko si izpostavljena stresu oziroma nevarnosti.
Zaradi tega lahko recimo, ko srečaš medveda, stran tečeš hitreje, kot si kdaj koli mislili, da si zmožna. Adrenalin torej ob srečanju z medvedom vsekakor potrebuješ, po drugi strani pa te ovira, če te čaka naloga, kjer moraš dolgo časa delati mirno in zbrano.
Adrenalin pomembno vpliva na številne funkcije v telesu. Na primer zvišuje hitrost in jakost srčnega utripa in celotno srčno delovanje. Poleg tega širi dihalne poti ter tako izboljša dihanje. Prav tako oži krvne žile v koži in prebavilih, poveča dotok krvi v mišičje in mu tako omogoča uspešno delovanje, ter viša koncentracijo glukoze oziroma ravni krvnega sladkorja.
Hkrati kofein preprečuje, da bi se dopamin ponovno absorbiral v sistem, kar mu omogoča, da se dlje časa zadržuje v možganih. Zaradi tega boš tudi dlje časa čutila njegove pozitivne učinke.
Dopamin je nevrotransmiter, ki poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa, kar pomeni, da povzroči, da si dejavna, živahna in dobre volje. Obenem spodbuja mišljenje.
Če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost in tudi čustveno praznino.
Zadrževanje dopamina v možganih pogosto povzroči, da možgani hrepenijo po ponovnem zaužitju kofeina. Čeprav dopamin sam po sebi ni zasvojljiv, ima veliko vlogo pri mnogih odvisnostih, med katere spada tudi odvisnost od kave oziroma kofeina.
Bolezen odvisnosti je opredeljena kot neprilagojeno obnašanje, povezano z uporabo dovoljenih substanc (kofein, nikotin …) ali nedovoljenih substanc (kanabinoid THC, kokain …), ki pripelje do znatnih ponavljajočih se duševnih in telesnih težav.
Nekaj kriterijev, po katerih lahko ocenjuješ bolezen odvisnosti:
- Želja po določeni substanci, ki preide v potrebo po vedno večjih količinah te snovi z namenom dosega želenega učinka;
- vztrajanje pri substanci, kljub očitnemu slabšanju zdravja;
- neuspešno prizadevanje po prenehanju s substanco;
- pojav tipičnih znakov abstinenčne krize, ki se pojavijo ob prenehanju s substanco in se na zunaj lahko na primer kažejo kot vročina, potenje, krči po telesu ...
Možgani so kompleksen in zapleten sistem. Več kave kot popiješ, več adenozinskih receptorjev se tvori, kar sproži večjo željo oziroma potrebo po kavi.
To pomeni, da moraš postopoma popiti vedno več kave, da boš dosegla takšen učinek budnosti kot takrat, ko si s pitjem kave šele začela. Z drugimi besedami, za želen učinek budnosti, potrebuješ vedno več kofeina.
Raziskave kažejo, da v prvih 10 minutah kofein vstopi v krvni obtok, kar povzroči zvišanje krvnega tlaka in srčnega utripa.
V 20 minutah po zaužitju se kofein veže na adenozinske receptorje in nevtralizira utrujenost. Raven dopamina se zviša, kar med drugim povzroči, da si bolj osredotočena.
V 40 minutah začne telo proizvajati več serotonina, ki izboljša delovanje nevronov v hrbtenjači. To vodi do boljše koordinacije in mišične moči.
Po 4 urah se pospeši presnova. Posledično hitreje kuriš energijo, kar lahko pripomore k bolj uspešnemu hujšanju.
V časovnem obdobju 6 ur je kava prešla skozi sistem in verjetno boš začutila željo po uriniranju. V tem času se izloči približno 1/2 kofeina, ki si ga zaužila.
"S pozitivnimi mislimi v srcu zakorakam vsak dan novim izzivom naproti.
Močna sem, ker se zanašam nase!"— Romy